PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

Na Brezjah se je velikokrat govorilo o gasilcih in o potrebi, da bi imeli svoje lastno društvo. V kroniki Gasilskega društva iz Mošenj zasledimo, da je bila že leta 1920 zbrana precej velika vsota denarja za nakup potrebnega gasilskega orodja za območje Brezij. Pomislili so celo na nakup motorne brizgalne. Vsi plani so padli v vodo zaradi neodgovornosti nekaterih organizatorjev, ki so denar raje porabili za svoje lastne potrebe. Zaradi tega tudi ni prišlo do ustanovitve gasilskega društva.

Gasilsko društvo Mošnje, ki je v tistih časih pokrivalo tudi okoliš Brezij, je kupilo nekaj cevi, priključkov za hidrante in gasilskih kavljev (jakov). Orodje je bilo shranjeno po posameznih zaselkih v posebnih gasilskih omaricah. Te omarice so bile na Brezjah na samostanskem zidu in pri Poharju (Mačku), na Črnivcu pri “Gromu”, v Nošah pri “Čežarju” in na Dobrem Polju. V primeru požara so s to opremo delali usposobljeni vaščani, ki so bili člani gasilskega društva v Mošnjah. Ta oprema je bil v uporabi vse do druge svetovne vojne.

Med drugo svetovno vojno je hotel okupator pridobiti naklonjenost vaščanov in je že takoj na začetku vojne začel navduševati vaščane za ustanovitev gasilskega društva na Brezjah. Pri tem ni uspel, kljub temu, da je ponujal sodobno gasilsko motorno brizgalno. Vaščani niso hoteli sodelovati z njim. Prepričani so bili, da bo okupacija kratkotrajna in bo še potem dovolj časa za ustanovitev lastnega, neodvisnega gasilskega društva, brez pomoči tujca.

Takoj po osvoboditvi je ponovno zaživela ideja o lastnem gasilskem društvu. Obnova v vojni porušene domovine pa je zahtevala veliko denarja in ni bilo možnosti za lastno gasilsko društvo. Ko pa je 4.3.1949 v sosednji vasi Ljubno izbruhnil velik požar, ki je uničil celo vrsto gospodarskih poslopij in se je občutilo predvsem pomanjkanje vode za gašenje in pomanjkanje ustrezno opremljenih in usposobljenih gasilcev, je tudi brezjanske vaščane pošteno zaskrbelo. Na srečo na Brezjah že pol stoletja niso občutili grozot “rdečega petelina”. Gorelo je samo med vojno, ko je 8. septembra 1943 okupator požgal hišo in gospodarsko poslopje Jožeta Vovka s Črnivca. Maja 1945 pa je v bojih s Hercegovsko brigado NOV umikajoči se nemški železniški transport z zažigalnimi kroglami zažgal vas Dobro polje. Gorelo je na treh krajih. Vaščanom je postalo jasno, da se na Brezjah ne bi mogli uspešno spopasti z ognjem samo z vodo iz vodovoda in nekaj napol presušenih vodnjakov.

V zimi leta 1948/49 je bil na pobudo takratnega poveljnika Okrajne gasilske zveze Jesenice, g. Alojza Pogačnika in nekaterih vaščanov ustanovljen pripravljalni odbor, ki je imel samo eno nalogo: Ustanoviti gasilsko društvo na Brezjah. Člani odbora so prebivalcem razložili zakaj Brezje potrebujejo svoje gasilsko društvo in kaj bo gasilsko društvo potrebovalo za svoje delovanje. Davna želja vaščanov Brezij in okoliških vasi je bila tik pred uresničenjem. Na Brezjah se je pomladi 1949 rodilo Prostovoljno gasilsko društvo Brezje. 

12. marca 1949 je 11 vaščanov in poveljnik Okrajne gasilske zveze Jesenice, Alojz Pogačnik, na ustanovni skupščini ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Brezje. Na skupščini so sodelovali:

Skupščina je sprejela tudi Pravila prostovoljnega gasilskega društva Brezje.

Prepis zapisnika ustanovne skupščine:

ZAPISNIK USTANOVNE
SKUPŠČINE

dne, 12.3.1949 ob 8. uri zvečer v prostorih prosvetne dvorane na Brezjah.

Navzoči:
Pohar Milan, Mlinarič Jožef, Rozman Stanko, Knafelj Slavko, Cvenkelj Alojz, Bole Anton, Frelih Milan, Kocjančič Franc – Črnivec, Šušteršič Alojz, Jesenko Jožef, Škofic Ciril.

Navzoč je bil tudi poveljnik Okrajne gasilske zveze, tov. Pogačnik Alojz.

Tov. Pogačnik otvori Skupščino s pozdravnim govorom, kjer očrta pomen ustanovitve Gasilskega društva in objasni glavne smernice zahvaljujoč se naši zavednosti in trdni volji ob ustanovitvi društva.

Za tem pa dolgoletni gasilec tov. Kocjančič Franc opozori na resnost ob ustanovitvi in na odgovornost pri vršenju predstoječih dolžnosti.

Nato tov. Pogačnik preide na dnevni red:

1. Čitanje pravil
2. Volitve upravnega in nadzornega odbora
3. Slučajnosti

1. točka
Novoustanovljeno društvo se bo imenovalo “Prostovoljno gasilsko društvo Brezje”. Prečitana so pravila gasilskega društva. Pripomb k čitanju pravil ni.

2. točka
Volitve upravnega odbora. Na predlog tov. Cvenkelj Alojza je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Mlinarič Jožef. Tov. Pohar Milan predlaga za poveljnika tov. Cvenkelj Alojza. Bil je soglasno izvoljen. Na predlog Jesenkota pa je bil izvoljen za sekretarja tov. Knafelj Slavko. Na predlog Mlinariča je bil izvoljen za blagajnika tov. Finžgar Jože. Na predlog Šuštaršiča je bil izvoljen za orodjarja tov. Škofic Ciril. Tov. Frelih predlaga za adjutanta tov. Bole Antona. Bil je soglasno izvoljen. Vodja sanitetnega oddelka tov. Pogačnik Anton je bil soglasno izvoljen. Vodja mladine tov. Frelih Milan je bil izvoljen z večino glasov. Za prosvetni odsek je bil soglasno izvoljen tov. Šušteršič Alojz.

Nadzorni odbor ni bil izvoljen, pač pa so bili postavljeni kandidati in to: Kocjančič Franc, Rozman Stanko, Marinčič Jernej, Klanjdinst Franc, Eržen Milan, Pogačnik Stanko.
Nadzorni odbor bo izvoljen v najbližji bodočnosti. Isto tako 3 namestniki nadzornega odbora. Krajevni poveljnik je istočasno delegat za Okrajno gasilsko zvezo. Predsednik pa delegat za Republiško gasilsko zvezo.

3. točka
Slučajnosti. Okrajni poveljnik dostavi prijavne pole za slučaj požara. V slučaju jih je treba dostaviti najkasneje v 24 urah Okraju, oz. vsak slučaj javiti takoj telefonično (Jes. tel.: 056 277)

Na prvem množičnem sestanku bo ob večji agitaciji določen datum prve seje novo ustanovljenega društva.

S. F. S N.

Predsednik:
Mlinarič

Prvi občni zbor – 21. marec 1949
Prvi občni zbor je bil 21. marca 1949 na njem je bil izvoljen še nadzorni odbor v sestavi: Mali Jože – Noše, Rozman Stanko, Marinčič Jernej, Eržen Milan – vsi Brezje, Pogačnik Stanko – Dobro polje. Namestniki: Babič Anton, Cvenkelj Pavel – iz Brezij, Mihelič Jakob iz Noš. Na občnem zboru je bilo navzočih 45 vaščanov, kar dokazuje, da je bilo gasilsko društvo dobro sprejeto. Na prvem občnem zboru je bil sprejet tudi program dela, ki ga v kratkem lahko strnimo takole:

• zgradili se bodo štirje bazeni po cca. 50.000 m3
• nabavi se najpotrebnejša oprema
• društvo dobi C-cevi, ki jih je nabavil okupator (Weis) in se hranijo pri Občinskem ljudskem odboru Brezje

Program dela sprejet na občnem zboru v prvem letu delovanja društva ni bil uresničen, ker ni bilo nobenih sredstev, ki bi ga omogočila. Društvo ni imelo svojega prostora, tako, da tudi cevi ni imelo kam shraniti. V tem času je Anton Gabrijelčič odstopil primeren prostor v svojem gospodarskem poslopju, ki ga je gasilsko društvo lahko uporabljalo za shranjevanje skromne opreme, ki jo je imelo v lasti. Člani društva so bili v tem letu precej dejavni, saj so pregledali celotno vodovodno omrežje, narejena je bila njegova skica in člani so se usposobili za delo z gasilskim orodjem.

Ob koncu leta 1949 (19. novembra 1949) so gasilci začeli z gradnjo prvega gasilskega bazena na Križajevem vrtu. V tem času so se gasilci srečevali predvsem s težavami pri nabavi osnovnega gradbenega materiala (železa in cementa), ki ga je bilo zelo težko dobiti. Gasilci so prostovoljnim delom (1784 ur) in veliko zagnanostjo premagali vse težave in bazen še danes služi svojemu namenu. Gasilci so bazen predali namenu 10. avgusta 1952 in ta dan je bil na Brezjah povsem posvečen gasilstvu. 10. avgusta 1952 so namreč poleg bazena gasilci dobili tudi prvo motorno brizgalno, ki je bila sestavljena iz črpalke tipa Zupan in motorja znamke Zündap.

Takoj za prvim bazenom je začel nastajati drugi bazen na Markotovem vrtu. Njegova gradnja se je začela 23. maja 1953.

Tretji bazen so gasilci začeli graditi 24. avgusta 1954 na Črnivcu pod Bajželnovo hišo.

V tem obdobju je prišlo tudi že do prvih zamenjav v gasilskem društvu. Prvi poveljnik Alojz Cvenkelj je zaradi prezaposlenosti odstopil in nadomestil ga je Jože Čebavs. Leta 1954 gasilci zaradi hude bolezni izgubijo svojega prvega predsednika Jožeta Mlinariča, ki je bil gonilna sila v prvih, težkih obdobjih društva.

Gradnja lastnega doma, saj so gasilci še vedno gostje v Gabrijelčičevem gospodarskem poslopju,  je bil eden izmed pomembnejših ciljev mladega društva.  Društvo se je vseskozi ubadalo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Že prej pa je bilo omenjeno, da je izgubilo tudi glavnega organizatorja. Gasilci kljub temu niso obupali in pod vodstvom novega predsednika Jožeta Čebavsa  so se zagnano lotili priprav na gradnjo lastnega gasilskega doma.

27. decembra 1954 so s pomočjo takratne Kmetijske zadruge Brezje kupili parcelo v velikosti 1582 m². Parcela je bila last Pavla in Antonije Šolar. Okrajni ljudski odbor Radovljica pa je 12. februarja 1955 izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo.

Poleti 1956 se je začela gradnja gasilskega doma. Do jeseni tega leta zabetonirani temelji in pripravljeni za nadaljevanje gradnje. Zaradi hude finančne stiske gradbena dela potekajo zelo počasi. Zelo velik problem predstavlja tudi pomanjkanje gradbenega materiala. Gradbeni odbor v sestavi: Jože Čebavs, Jože Avsenik, Franc Finžgar in Lovro Lukan se trudi kar se da in ob koncu 1959 leta je dom pokrit in ometana je notranjost doma.

V tem času društvo dobi tudi novo vodstvo v sestavi:

Za gasilsko društvo na Brezjah je bilo v prvega pol stoletja obstoja značilno to, da je velikokrat prihajalo do menjav članov upravnega in nadzornega odbora. Stalne menjave so veliko vplivale na to, da je tudi delo društva velikokrat zastalo in prihajalo je do velikih nihanj.

Kljub vsem težavam so gasilci 14. avgusta 1960 proslavljali 10. obletnico obstoja. Gasilski dom je bil že dograjen do te mere, da je vod­stvo društva imelo 12. avgusta 1960 prvo sejo v lastnih prostorih.

4. Oktobra 1967 na Brezjah spet zagori. Požar skoraj popolnoma uniči gospodarski poslopji Cirila Gabrijelčiča in Antona Pogačnika. Vzrok požara ni bil nikoli pojasnjen.

V letih po 1968 se delo v društvu zelo okrepi. Bliža se praznovanje dvajsete obletnice obstoja. Na sejah upravnega odbora se začno dogovori o nakupu prvega društvenega prapora in o zamenjavi dotrajane motorne brizgalne.

23. novembra 1968 izbruhne požar v gospodarskem poslopju Marije Škofic. Gasilci s požrtvovalnostjo rešijo stanovanjski objekt. Pokaže se, da je nakup nove motorne bri¬zgalne nujen in gasilci začno zbirati sredstva.

Gasilci začno s pripravami na praznovanje dvajset letnice društva. S pomočjo Občinske gasilske zveze, Turističnega društva in krajanov so bila zbrana sredstva za nakup motorne brizgalne Rosenbauer. 20. julija 1969 je bila na Brezjah veličastna gasilska prireditev, kjer so gasilci iz rok botrov Marte Mlakar in Roka Knaflja prejeli v uporabo novo motorno brizgalno. Od tega dne dalje je na čelu gasilske čete korakal praporščak z novim praporom. Krajani so z nakupom 115 zlatih lipovih listov prispevali sredstva, kar je zadostovalo za nakup prapora.

26. januarja 1970 iz neznanega vzroka zagori v gospodarskem poslopju Mire Poličar iz Brezij. To je zadnji izmed serije nepojasnjenih požarov na Brezjah. Tudi ta požar gasilcem porodi nove ideje. Namestitev požarnih omaric po vaseh njihovega požarnega okoliša je vsekakor ena izmed njih. Tudi nakup in namestitev električne sirene na stolpu gasilskega doma je bila zelo dobrodošla, kajti klicanje gasilcev z ročno sireno je bilo dolgotrajno in neuspešno, električna sirena pa se je dobro slišala po vsej vasi. V tem letu so gasilci začeli premišljati tudi o lastnem orodnem vozilu.

V začetku tega obdobja se nadaljujejo dela pri obnavljanju gasilskega doma. Gasilci s prostovoljnim delom zamenjajo dotrajana okna, pobelijo notranjost doma, dokončajo zunanji omet in sanitarije.

Leta 1978 se končno začno dela pri Kafračevem bazenu, ki je v tem letu tudi dokončan. Bazen je okrogle oblike in v svoji notranjosti hrani
120  m³ vode.

Poleg bazena na Črnivcu gasilci zgradijo podoben bazen tudi na Dobrem polju. S tem se preskrba s požarno vodo občutno izboljša, še vedno pa ni ustrezna. 

15. julija 1979 so brezjanski gasilci praznovali 30. obletnico delovanja. Gasilska proslava je v lepem vremenu združila gasilce iz osemnajstih društev Občinske gasilske zveze Radovljica. V počastitev jubileja je bila organizirana gasilska parada v kateri je sodelovalo preko 180 gasilcev in kar precej orodnih in specialnih vozil.

V prazničnem letu je na Brezjah potekal tečaj za gasilce in s tem se je izobrazbena struktura gasilskega društva zelo izboljšala. Gasilsko društvo je dobilo tudi nekaj izšolanih strojnikov. Zagnano delo poveljnika in njegovih pomočnikov se je poznalo na vseh področjih gasilskega delovanja. Vaščani so s pomočjo gasilcev kupili ročne gasilne aparate (kar 94 jih je bilo v tem času na območju gasilskega društva) in s tem zelo veliko prispevali k požarni varnosti območja. Gasilci so poskrbeli tudi za redne preglede teh aparatov.