PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

V tem času smo krajani KS Brezje na Črnivcu dobili občinsko smetišče, ki je pomenilo dodatno delo za člane gasilskega društva, saj je prihajalo do samovžigov smeti. Eden takih požarov, širših razsežnosti je bil leta 1981.

Število gasilskih aparatov po hišah na območju gasilskega društva je raslo in ob koncu leta 1985 je njihovo število že presegalo številko 150.

Leta 1982 je gasilsko društvo Brezje dobilo novo vodstvo,

ki se je polno novih idej zagnano lotilo dela. Izdelalo je požarnovarnostni načrt za požarni okoliš gasilskega društva. Dotrajano gasilsko vozilo je bilo potrebno obnove zato so gasilci poskrbeli za potrebna finančna sredstva. Končno sta se obnovila Bajželnov in Markotov bazen. V gasilskem domu se je preuredila garderoba za gasilce. Naš sosed je postal lep, nov Dom družbenih organizacij, zato se je Turistično društvo, ki je gostovalo v prostorih gasilskega doma preselilo. Gasilci so takoj obnovili pisarno.

Gasilci so še vedno pridno vadili in sodelovali na tekmovanjih. To obdobje je zaznamovano s kar nekaj lepimi dosežki na tekmovalnem področju. Vodstvo gasilskega društva ni pozabilo na podmladek zato na tekmovanjih začneta sodelovati tudi pionirska in mladinska desetina.

Največji uspeh tega obdobja pa je zagotovitev stalnega vira sredstev za gradnjo bazena na S delu Brezij. V okviru krajevnega samoprispevka je bila izglasovana tudi ta gradnja.

To obdobje je zaznamovano z gradnjo bazena za severni del vasi Brezje, z nakupom novega orodnega vozila in praznovanjem 40 letnice obstoja gasilskega društva.

S pomočjo samoprispevka so se nabrala sredstva za gradnjo požarnega bazena in gasilci so pričeli z delom. Gasilci so dolgo iskali primeren prostor za bazen. Hiše v tem delu vasi so precej raztresene tako, da je bil potreben trezen premislek o lokaciji bazena. Končno je bila izbrana lokacija poleg hiše Cirila Zupana. Bazen je bil zaradi dobre organizacije in zagnanosti vodstva društva skupaj s člani zgrajen v rekordnih devetnajstih dneh. Upravni odbor društva je sklenil, da se bo zaradi velikih zaslug pri gradnji bazena le-ta poimenoval po takratnem predsedniku. Bazen je tako dobil ime, Vilfanov bazen.

Ob koncu leta 1987 se je pokazala možnost, da gasilci dobijo nov orodni avto. Potrebna je bila le usklajena in hitra akcija zbiranja sredstev, ker je v tistih časih inflacija zahtevala svoj davek in so se cene dvigale izredno hitro. S pomočjo Samoupravne interesne skupnosti za var­stvo pred požarom, Turističnega društva Brezje in sredstvi, ki so jih gasilci zaslužili s prostovoljnim delom pri gradnji mrliških vežic je bil v novembru 1987 kupljen orodni avto ZASTAVA 35.8. Iz Beograda sta ga pripeljala predsednik Marjan Vilfan in vodja strojnikov Alojz Razboršek. Vaščani so kljub pozni večerni uri pripravili novemu orodnemu vozilu in voznikoma veličasten sprejem.

Upravni odbor gasilskega društva je sklenil, da bo slavnosten prevzem vozila na krajevni praznik leta 1988. Tako je tudi bilo. 30. aprila 1988 so gasilci slavnostno prevzeli novo vozilo iz rok botre Vide Zavrl in botra Vilija Klanška – starejšega.

Na začetku leta 1989 so stekle priprave na praznovanje 40 letnice obstoja društva.  Na veliki proslavi 23. julija 1989 je sodelovalo veliko gasilcev iz sosednjih društev. Ta dan so gasilci dobili tudi nov prapor, ki je bil kupljen s pomočjo darov krajanov. Veselica, ki je sledila proslavi, je bila kljub nalivu uspešna in gasilci so zaslužili nekaj denarja s katerim so kupili material za gradnjo naslednjega bazena. Bazen naj bi bil v Dolenah. Gradnjo bazena so gasilci planirali že kar nekaj časa, ker je bil ta del Brezij zelo slabo oskrbljen s požarno vodo. Lokacija je bila že določena in potrebna je bila samo še akcija za zbiranje sredstev in gradnja bi se lahko začela.

Na občnem zboru leta 1990 gasilsko društvo dobi novo predsednika. Dotedanji predsednik Marjan Vilfan odstopi in zamenja ga Cveti Pohar. Predsednik takoj prevzame pobudo in nadaljuje začeto delo. Začno se pripravljalna dela za gradnjo bazena v Dolenah. Bazen je bil v istem letu dokončan in predan v uporabo.

Požarne omarice, ki jih je gasilsko društvo namestilo po vaseh v začetkih svojega obstoja so v tem dolgem obdobju popolnoma propadle ali sploh ni bilo več. zaradi tega so se člani društva odločili, da namestijo nove omarice po okoliških vaseh, tako da bi vaščani v primeru potrebe lahko posredovali do prihoda gasilcev. V ta namen so kupili potrebno orodje, omarice pa so dobili od občinske gasilske zveze.

Takoj nato nastopi manjša kriza v delovanju društva, ki pa jo gasilci kmalu in uspešno prebrodijo. na občnem zboru leta 1993 gasilsko društvo dobi novo vodstvo:

Člani društva se na občnem zboru določijo, da je potrebna posodobitev gasilskega orodja. V naslednjem obdobju se vsa razpoložljiva sredstva vlagajo v to. Gasilci v tem obdobju kupijo električni agregat, z oblekami opremijo pionirsko in mladinsko desetino, v gasilski dom napeljejo centralno ogrevanje, s pomočjo Turističnega društva prenovijo igrišče poleg gasilskega doma in še bi lahko naštevali.

Značilnost tega obdobja sta tudi dva požara, ki jih je povzročil udar strele. Najprej leta 1994 zagori gospodarsko poslopje Ivanke Mihelič s Črnivca in takoj naslednje leto gospodarsko poslopje Alojza Rozmana v Peračici. Ta dva požara gasilce spet spodbudita, da začno razmišljati kako bi zagotovili dodatne vire vode. Še posebej je pereč problem Alojza Rozmana, ki je zelo oddaljen od vodnih virov.

Gasilcem se ponudi enkratna priložnost in jo seveda takoj izkoristijo. Podjetje Petrol se odloči, da bo posodobilo bencinske servise in zamenjalo obstoječe cisterne z varnejšimi. Odslužene cisterne pa so še vedno primerne za hranjenje požarne vode. Prvo tako gasilci vkopljejo pri Marinčneku  na Dobrem polju. S tem zagotovijo potrebno požarno vodo za skupino hiš, ki je dokaj oddaljena od požarnega bazena v zgornjem delu vasi.

Drugo tako cisterno v letu 1996 gasilci vkopljejo tudi v vasi Noše, ki je prav tako kot spodnji del Dobrega polja zelo oddaljena od vodnih virov.

Leta 1996 gasilsko društvo na občnem zboru dobi tudi nova Pravila društva, ki omogočijo, da se društvo registrira po novi zakonodaji.

Obdobje zadnjih treh let je značilno po tem, da mladi operativni gasilci zelo zavzeto trenirajo tekmovalno vajo, kar se seveda pozna na tekmovanjih, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. 1997 leta dosežejo 2. mesto na občinskem tekmovanju in se uvrstijo na regijsko tekmovanje, kjer dosežejo 7. mesto.  Leta 1998 spet dosežejo zelo dober rezultat na tekmovanju v Ribnem – 2. mesto med ekipami občine Radovljica.

Leta 1998 gasilsko društvo dobi novo vodstvo, ki začne zavzeto delati.

Začno se prve priprave na praznovanje petdesetletnice delovanja društva. V prvi fazi to pomeni predvsem preurejanje in prenavljanje gasilskega doma. Gasilci si uredijo lepo pisarno, preuredijo orodišče in garderobo. Poleg tega pa se zelo vneto izobražujejo. Dobijo nove izprašane gasilce, mentorje za delo z mladino, nove strojnike in gasilce s činom. Praznično leto se začne z zelo uspešnim občnim zborom, kjer se gasilci predstavijo z delom skozi zadnjih petdeset let in z načrti za praznično leto, ki vsekakor niso skromni.