Sunday, December 17, 2017
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete v rudniku v Avstraliji, lahko jo počastite v kapeli največjega ameriškega svetišča v Washingtonu, s seboj jo nosi misijonar v Afriki in Aziji, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu. Najbrž ni takega, ki ne bi kdaj obiskal Brezij ali znal zapeti vsaj ene kitice znane: Marija, pomagaj nam sleherni čas...
Milostno podobo Matere Božje je leta 1814 naslikal Leopold Layer. Ljudstvo jo je poimenovalo "Marija Pomagaj". Slika je svobodna kopija po Lucasu Cranachu St. iz innsbruške stolnice, leta 1907 jo je z dovoljenjem papeža Pija X. okronal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Na Brezjah so se z godili marsikateri dogodki, izredna uslišanja, nenadna ozdravljenja, ki vlivajo vernikom zaupanje za njihove prošnje . Vendar je potrebno opozoriti, da Cerkev o teh dogodkih ni ničesar izrekla, nobeden od teh dogodkov ni dobil uradnega potrdila Cerkve; pri presoji dogodkov, ki jih imajo ljudje za čudeže, je Cerkev zelo stroga. Hoče namreč izljučiti vse, kar bi izviralo iz človeške neuravnovešenosti, zanesenjaštva, živčnosti ali bolne domišljije. Kljub temu imajo posamezni primeri veliko človeško vrednost. Omenimo vsaj nekatere .
Leta 1863 je ozdravela 18-letna Marija Tavčar, doma iz Begunj na Gorenjskem. Božjast jo je tako strla, da ni mogla nikamor več. Dolgo časa je ležala, potem pa se je komaj premikala. Razna zdravila ji niso nič pomagala. Tržiški zdravnik Tomaž Pirc, pri katerem je iskala pomoči, ji je naravnost rekel, da ji kot zdravnik ne more nič več pomagati. Odločila se je, da bo iskala zdravja pri Mariji Pomagaj. Pripeljali so jo na Brezje, kjer je med sveto daritvijo prisrčno prosila Marijo, da bi mogla spet hoditi. Nenadoma je začutila, da lahko giblje ohromelo nogo. Vstala je in na veliko začudenje vseh odložila bergle. Še istega dne, 22. septembra 1863, se je zdrava vrnila domov. Dočakala je visoko starost 85 let. 
O ozdravljenju Marije Tavčar je slišala Marija Mulej iz Smokuča pri Radovljici. V 21. letu starosti je imela tako hude bolečine v glavi in takšno revmo, da včasih po cel teden ni mogla jesti, ne piti in od časa do časa tudi govoriti ne. Po sedmih letih neprestanih bolečin v glavi je bolezen tako napredovala, da se je bolnici desna roka v komolcu zvila. Nato ji je bolezen zvila še prste leve roke, da si sama ni mogla več pomagati. V zaupanju, da se je bo Marija usmilila, so jo 5 . oktobra 1863 pripeljali na Brezje. Tu je Marijo posebej prosila, da bi vsaj toliko ozdravela, da bi mogla sama jesti in se oblačiti. Bila je pri treh mašah. Med povzdigovanjem druge maše so nastopile bolečine, da se je v omedlevici zgrudila. Polagoma se je roka v komolcu in zapestju zravnala in postala prožna. Pri zadnjem evangeliju tretje maše se je po sedmih letih z desno roko spet mogla pokrižati. Med mnogimi ljudmi, ki so vse to videli, je bil tudi 13-letni A. Jeglič, kasneje ljubljanski škof. 
Med mnogimi slikami na levi strani Marijine kapelice še zdaj visi podoba duhovnika, ki pred Marijinim oltarjem daruje sveto mašo. Zraven leži bolnica na postelji in okoli nje jokajoča družina. Napis na sliki pripoveduje o izrednem ozdravljenju: "O Marija, bodi češčena in hvaljena vekomaj, ker si 17. svečana 1864 tukej, v ti kapelici mojo prošnjo uslišala, ko si namreč mojo zelo nevarno bolano sestro, mater 7 majhnih otrok čudovito ozdravila. Priče tega prečudniga ozdravljenja so vsi prebivalci Dvorske vasi in slehern, ki je to bolno revo vidil. Martin Ambrožič, mašnik. Z Marijino sliko, ki visi na isti strani kapele, se brezjanska domačinka Marija Finžgar zahvaljuje za ozdravljenje, ki se je zgodilo med mašo 15. avgusta 1907. Zanimivo je, da je prav njen sin Alojzij, z redovnim imenom Jozafat, rešil milostno podobo pred okupatorjem v drugi svetovni vojni in jo odnesel v Ljubljano. 

Tudi v novejšem času ne manjka raznih izrednih uslišanj. O tem pričajo mnoge zaobljubljene podobe, ki so jih že tisoči prinesli v zahvalo za uslišane prošnje. Koliko je pisem, v katerih se ljudje zahvaljujejo za srečno vrnitev iz ujetništva, iz izgnanstva. Zahvaljujejo se za ozdravljenja. Še veliko več pa je takih uslišanj, ki niso zapisana nikjer drugje, kot samo v srcih hvaležnih vernikov. Dušno zdravje, ki ga mnogi pridobe prav na Brezjah, največkrat ostane skrito, je pa toliko več vredno, ker presega omejene razsežnosti človeškega zemeljskega življenja. 

Domov   |   Gasilsko društvo   |   Krajevna skupnost   |   Kulturno društvo   |   Športno društvo   |   Turistično društvo
Copyright 2011 by DotNetNuke Corporation