Friday, October 20, 2017
Novorenesančna stavba vzbuja vtis mogočnosti. Dolga je 39, široka 19 in visoka 17 metrov. Na pročelju so med dvema polkrožnima stebroma iz rdečega marmorja umetno izdelana dvokrilna vrata po načrtu Janeza Vurnika. Na desnem krilu so od spodaj navzgor izrezljane podobe prerokov, ki so napovedovali Marijino rojstvo: Mojzes, David in Izaija. Na levem krilu so upodobljene Marijine predpodobe: Sara, Rahela in Judita. Nad podbojem glavnih vrat je marnornati relief Marije Pomagaj. Na levi strani reliefa sta angela Rafael in Gabriel, na desni pa žena na bolniški postelji, ki skupaj z domačimi zaupno prosi Marijo Pomagaj za zdravje.
Polje nad glavnimi vrati je bogato okrašeno z mozaičnimi simboli, okrasi in napisi. Nad reliefom Marije Pomagaj se blesti ovalni napis VRATA NEBEŠKA.
Ob straneh sta dva medaljona z raznobarvnimi cvetovi. Nad vsem tem je širok pas z geslom: PO MARIJI K JEZUSU. Na štirih zidanih izstopih so vzkliki iz lavretanskih litanij : DEVIC DEVICA, DEVICA VERNA, MATI BOŽJA in HIŠA ZLATA. Rozeta na pročelju je razdeljena na osem polj. Okrašena je z belimi in zlatimi lilijami iz mozaika. Obdajajo jo štirje okraski v obliki svetilk. Na obeh straneh rozete sta v lepem mozaiku Marijina monograma. Nad rozeto se vleče širok zlat in modrordeč pas, iz niše pod timpanonom pa žari bogato izdelan križ. Na obeh straneh sta Kristusova monograma.
Nad južnimi stranskimi vrati je po načrtu prof. Vurnika narejeno umetno okno, ki ima okenske stranice v mozaiku. Nad oknom je letnica 1965, ki hoče povedati, da so zunanjost obnovili v spomin na tridesetletnico evharističnega kongresa v Ljubljani. Spodaj je medaljon z napisom MATI MILOSTI. V tem oknu je zdaj doprsni kip Marije z Detetom, delo znanega akademskega kiparja Kalina, ki je nekoč stal v parku ob železniški postaji v Otočah in tam pozdravljal prihajajoče in odhajajoče romarje. Ne koliko niže sta v mozaikih levo in desno upodobljena slovanska apostola, sv. brata Ciril in Metod, zavetnika ljubljanske nadškofije.
V atriju med cerkvijo in samostanom so ob 60-letnici kronanja podobe Marije Pomagaj (1967) po nač;rtih arh. Vurnika postavili kapelico v čast sv. Frančišku Asiškemu v stilu slovenske planinske koče. Oltarna slika, delo akad. slikarja Lojzeta Perka, je v bronastem okviru, v katerem je bila podoba Marije Pomagaj v ljubljanski stolnici med drugo svetovno vojno.Oltar je na predvečer jubileja posvetil ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Brezje imajo tako še en bogoslužni prostor, kjer so verniki lahko pri maši, opravijo spoved in prejmejo sveto obhajilo, kadar zaradi velike gneče ne morejo v cerkev. Atrij je okrašen z mozaiki: na desni je Frančiškov grb, na levi napis: GOSPOD, NAJ BOM ORODJE TVOJEGA MIRU, v manjših medaljonih pa je še sedem napisov iz Frančiškove Sončne pesmi. Vse mozaike so po načrtih prof. Vurnika izdelale šolske sestre v Radovljici.
Zvonik iz rezanega kamna je visok 53 metrov. V njem so sprva peli štirje zvonovi. Tri večje je prva svetovna vojna pobrala in so jih začasno nadomestili z jeklenimi, dokler cerkev ni 1932 spet dobila bronastih zvonov. V času nemške okupacije so bili brezjanski zvonovi spet v nevarnosti. Tokrat jih je rešil orglarski mojster Franc Jenko.
Notranjost cerkve da vtis enotne renesančne stavbe. Nad belim glavnim oltarjem je mozaična slika sv. Vida, ki je ostal patron cerkve. Glavni oltar in vsi trije stranski so delo slovenskih umetnikov; Janez Vurnik je gradil glavnega in prva dva stranska. Levi je posvečen sv. Antonu Padovanskemu, desni sv. Antonu Puščavniku. Oltarni sliki sta delo slikarja Ivana Groharja (1867 - 1911). Oltar Srca Jezusovega je izdelal Vurnikov naslednik Jože Pavlin iz Radovljice. Postavili so ga 1912, oltarno sliko pa je naredil Ivan Vavpotič (1877 - 1943). Kipa sv. Frančiška in sv. Klare na glavnem oltarju sta izklesala Janez Vurnik in Jože Pavlin, ki je izklesal tudi kipe sv. Ludovika, sv. Izidorja, sv. Janeza Kapistrana in sv. Paškala. Kipa sv. Ivona in sv. Neže pa je izklesal Janez Resman.
Pozornost v cerkvi zaslužijo še križev pot, barvna okna, delo slovitih tirolskih steklarjev, prižnica, ki jo je izdelal Pavlin in orgle. Prvotne Mauracherjeve orgle so imele samo 14 registrov in so stale na majhnem koru nad vrati, ki vodi jo v zakristijo. Na to še spominja umetno izrezljan relief na stari korni ograji. Prikazuje božično noč ; z jaslicami ter zbor angelov, ki pojejo: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje" . Nove orgle z 32 registri je leta 1911 naredil Dernič z Lancovega pri Radovljici in jih postavil na kor nad glavnim vhodom. Naš največji orglarski mojster Franc Jenko je po drugi svetovni vojni orgle preuredil iz mehaničnega na pnevmatični sistem in povečal število registrov na 47. Preureditev prezbiterija v duhu pokoncilske prenove bogoslužja je bila izvedena leta 1967. Vsa dela so potekala po načrtih in pod vodstvom arh. prof. Toneta Bitenca.
Kapela Marije Pomagaj je brez dvoma središče brezjanskega svetišča. Ko so gradili sedanjo cerkev, so prvotno kapelico pustili nespremenjeno na njenem mestu. Da bi bila dobro zavarovana, so čez njo zgradili še drugo kapelo s kupolo. Na lesenem oltarju, za katerega ni znano čigavo delo je, so ob strani milostne podobe Marije Pomagaj stali še kipi Marijinih staršev sv. Joahima in sv. Ane ter sv. Valentina in sv. Roka. Ta oltar je sedaj v samostanski kapeli. Strop je poslikal, kot reeeno, mojster Layer 1814. Sčasoma so se freske zbrisale, oltar je preperel, misliti je bilo potrebno na obnovo kapelice in oltarja.
Po načrtih arh. Janka Omahna so kapelico prvič prenovili 1954. Nova kapelica je bila po velikosti prav takšna, kot je bila prejšnja, še vedno je preprosta in domača. Tla kapele so iz izredno trdega brušenega bosanskega granita. Stene so obložene z rumenkastim istrskim marmorjem. V kotih so stali pozlačeni kipi s prejšnjega oltarja: sv. Joahim, sv. Ana, sv. Valentin in sv. Rok. Strop je bil za dober meter višlji od prejšnjega in pozlačen. Oltar, ki je majhen, kakor prej, je iz belega kararskega marmorja na štirih stebričkih. Ob njem sta bila dva vitka stebrička, na katerih so stale luči v obliki monštrance. Prosojne črke na levi so sestavljale napis: MARIJA, TOLAŽNICA ŽALOSTNIH, na desni pa: MARIJA, ZDRAVJE BOLNIKOV. Na pozlačenem tabernaklju je visel na vinski trti grozd z jagodami iz bleščečih rubinov. Nad tabernakljem je bila milostna podoba Marije Pomagaj, ki jo je obdajal pozlačen kovinski okvir, posut z različnimi naravnimi kamni, nabranimi po vsej slovenski domovini. Na praznik Brezmadežne 1954 je novi oltar posvetil ljubljanski škof Vovk. To nam pove tudi latinski napis, vklesan v trdno oltarno oporo. V prevodu se napis glasi: "Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev."
Leta 1974 se je porodila misel, da bi milostna podoba Marije Pomagaj dobila nov okvir. Dela se je z ljubeznijo in znanjem lotil arh. Tone Bitenc. Izdelal je osnutek, vendar načrta v celoti ni mogel izpeljati, saj ga je prehitela smrt. Po njegovih zamislih sta sedanjo ureditev uresničila arhitekta Jože Kregar in Emil Fijavž. Kapela je v celoti ostala enaka. Dobila je le nov strop . Sestavljen je iz 35 remenatov. Na ta način je bilo rešeno vprašanje prezračevanja kapele, posebno v času množičnega obiska romarjev. Nov okvir za podobo Marije Pomagaj so zaupali spretnosti rezbarskega mojstra Maksa Berganta iz Kamnika. Za angelsko nedeljo 1977, ob 70. letnici kronanja, so bila prenovitvena dela zaključena.
Novi okvir podobe je dr. p. Roman Tominec v pismu nadškofu Pogačniku takole opisal: "Okvir okoli Madonne je visok 3,30 m in širok 3,20 m. Globina celega rezbarskega dela je 28 cm. Dejanska zamisel celotnega dela je: obdati Marijo v blesk in lepoto nadzemske miline. V resnici je ujel v te tako lepo rezane akantove liste, ki se vzpenjajo, ovijajo okoli Madonne: plamene Svetega Duha, ki so tik nad Marijino glavo, ob straneh veter, ki maje in se poigrava z listi ločja in spet kakor spenjene valove, ki prihajajo in se odbijajo."
V zgodovino se bo za cerkev na Brezjah zapisalo tudi leto 1988. 5. oktobra 1988 je papež Janez Pavel II. brezjansko romarsko cerkev odlikoval z nazivom "manjše bazilike". Zunanjo slovesnost razglasitve je vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar ob navzočnosti apostolskega pronuncija Gabriela Montalva. Slovesnosti ob proglasitvi so bile naslednje leto skozi ves teden v mesecu maju, višek pa so dosegle 27. maja 1989. S tem se je bazilika Marije Pomagaj pridružila ostalim petim bazilikam na naši zemlji in dobila tisto mesto, ki ji kot osrednjemu narodnemu svetišču pripada.
Bazilika Brezje

Brezje Zvonik

Marija Pomagaj 
   

Povezava: Galerija slik
Domov   |   Gasilsko društvo   |   Krajevna skupnost   |   Kulturno društvo   |   Športno društvo   |   Turistično društvo
Copyright 2011 by DotNetNuke Corporation